- Pomanjkanje empatije
empatija = sposobnost vživljanja v drugega
Neobčutljivost in pomanjkanje empatije – pomanjkanje občutkov proti vsem ljudem; hladen, prezirljiv, brezobrazen, breobziren, netaktičen značaj.
Težko je najti preprosto razlago za zlo. Empatijo lažje razložimo – gre za našo zmožnost, da se vživimo v to, kar občuti ali misli nekdo drug, in se odzovemo na njegove misli ali čustva. Empatija je sestavljena iz dveh zelo povezanih stopenj: prepoznavanja in odziva. Če recimo samo prepoznamo, da se je nekomu naredila velika krivica in je zato žalosten, mi pa na to ne odreagiramo, še ne pomeni, da smo sočutni. Empatija je, kadar nesrečo nekoga prepoznamo in se nanjo odzovemo, mu skušamo pomagati. Tiste posameznike z zmanjšano stopnjo empatije zanimajo le njihovi trenutni cilji, želje, načrti in imajo sami sebe za center sveta. Na najnižji stopnji empatije so psihopati, nekaj mest više pa tako imenovane čustveno neuravnotežene osebe oziroma mejne osebnosti.
Če so ljudje čisto na repu lestvice, to še ne pomeni, da gre za patološke nasilneže; morda gre le za sebične in narcisoidne ljudi, ki zase menijo, da so veliko boljši kot drugi, imajo monologe in ne dialoge, ni pa nujno, da so morilci, posiljevalci ali sadisti, a vendar lahko v določenih razmerah ali če pridejo do moči, drugim živim bitjem povzročijo psihično ali fizično bolečino in jih njihovo trpljenje ne prizadene, saj mislijo, da so si to zaslužili.
povzeto po: http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/zgodba-o-empatiji-ves-kako-se-pocutim.html
Tukaj je potrebno dodati, da so osebe z narcistično osebnostno motnjo vrhunski igralci in tudi čustva so pri njih zaigrana, tako tudi igrajo empatijo oz. vam neprestano govorijo kako so empatični in kako jih skrbi za druge – navadna laž!
Težko je najti preprosto razlago za zlo. Empatijo lažje razložimo – gre za našo zmožnost, da se vživimo v to, kar občuti ali misli nekdo drug, in se odzovemo na njegove misli ali čustva. Empatija je sestavljena iz dveh zelo povezanih stopenj: prepoznavanja in odziva. Če recimo samo prepoznamo, da se je nekomu naredila velika krivica in je zato žalosten, mi pa na to ne odreagiramo, še ne pomeni, da smo sočutni. Empatija je, kadar nesrečo nekoga prepoznamo in se nanjo odzovemo, mu skušamo pomagati. Tiste posameznike z zmanjšano stopnjo empatije zanimajo le njihovi trenutni cilji, želje, načrti in imajo sami sebe za center sveta. Na najnižji stopnji empatije so psihopati, nekaj mest više pa tako imenovane čustveno neuravnotežene osebe oziroma mejne osebnosti.
Če so ljudje čisto na repu lestvice, to še ne pomeni, da gre za patološke nasilneže; morda gre le za sebične in narcisoidne ljudi, ki zase menijo, da so veliko boljši kot drugi, imajo monologe in ne dialoge, ni pa nujno, da so morilci, posiljevalci ali sadisti, a vendar lahko v določenih razmerah ali če pridejo do moči, drugim živim bitjem povzročijo psihično ali fizično bolečino in jih njihovo trpljenje ne prizadene, saj mislijo, da so si to zaslužili.
povzeto po: http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/zgodba-o-empatiji-ves-kako-se-pocutim.html
Tukaj je potrebno dodati, da so osebe z narcistično osebnostno motnjo vrhunski igralci in tudi čustva so pri njih zaigrana, tako tudi igrajo empatijo oz. vam neprestano govorijo kako so empatični in kako jih skrbi za druge – navadna laž!