Tehnike manipulacij
Kdorkoli je kadarkoli imel kakšno globljo diskusijo z narcisom oz. je od njega želel dobiti opravičilo, ve kakšno nemogoče početje je to. Narcis nikoli ne prevzame nobene odgovornosti! Zdi se da imajo sami pri sebi med seboj pomešana pojma krivde in odgovornosti. So perfektni, popolnoma nedostopni, nikoli ne naredijo nobenih napak… oni niso nikoli, ampak res nikoli nič krivi! Vedno so krivi drugi!!! Tukaj bi rad izpostavil dejstvo, da pri posamezniku lahko prihaja do določenih odstopanj in so lahko nianse v odzivih ki so lahko malo drugačne ampak osnova je vedno enaka…
Gremo najprej k »kreganju«...
V diskusiji z narcistično osebo lahko prihaja do naslednjih oblik vedenja:
1. Vedno poizkušajo spremeniti temo pogovora
2. Z popolnoma nepovezljivimi komentarji in izjavami poizkušajo zamotiti sogovornika tako da sebe oddaljijo od teme pogovora ali pa v temo pogovora sebe postavijo čisto na rob in tako želijo prikazati, da dejansko nimajo s tem nič… lahko pa med pogovorom navržejo zelo podle opazke, poslužujejo se poniževalnega sarkazma ali celo direktno povedo kaj grdega (ponavadi takrat ko so stisnjeni ob kot).
3. Med pogovorom večkrat prosijo, če sogovornik lahko govori malo tišje ali glasneje, lahko zaigrajo tudi to, da so bili med pogovorom zamoteni, ali pa enostavno »podarijo« poglede, ki bi lahko ubijali…
4. Poizkušajo kompletno preusmeriti trenutno temo pogovora in potegne na plano neko popolnoma drugo temo, kjer so se počutili napadene oz. kjer jih je ta tema prizadela in to temo postavijo v center pozornosti. Če sogovornik želi preusmeriti pozornost na prejšnjo temo, mu največkrat povejo, da naj jih ne prekinja med tem ko narcis sogovornika lahko tudi žali…
5. Ko sogovornik ne dovoli, da bi se oddaljila od teme, ga ponavadi pustijo, da pove do konca, na kar mu narcis na koncu pove »A si sedaj srečen, ker si me tako zelo prizadel« 6. Narcisi med pogovorom doživijo različne napade, kjer lahko kričijo, jočejo in so prizadeti. Ko ni drugega izhoda lahko jočejo kot dež in se postavijo v vlogo žrtve: »nikoli ti ni nič prav!«.
7. Vsakič, ko se narcisa s čim konfrotira, odreagirajo z jezo, obrambo, lažmi, jokom, tišino, užaljenostjo, projekcijo in preusmerjanjem. Vse je krivda sogovornika, ki ga je pripeljala v to situacijo, zaradi sogovornika narcis ni mogel drugače odreagirati, sogovornik mu ni pustil nobene druge možnosti Kreganje z narcisom je zelo naporno, saj je pri tem veliko laži, veliko joka, veliko je dretja, zgodbe se spreobračajo in velikokrat se narcis naenkrat nič več ne spomni, kar je naredil. Take pogovore sogovornik vedno znova in znova zapusti z občutkom, da ni popolnoma nič dosegel. Sogovornik občuti jezo, sram, krivdo, je izčrpan in zmeden.
Opravičilo
Narcisi se nikoli ne opravičijo in ne prevzamejo nobene krivde za svoja dejanja. Če se že opravičijo je to bolj v smeri izgovorov ali pa prikažejo stvari takšne, kot da je krivda na sogovornikovi strani.
Normalno je da želimo od nekoga slišati opravičilo, saj nam to da potrditev, da je nekdo, ki je storil napako to tudi uvidel in da je tako ne bo več ponavljal. V opravičilu ponavadi od sogovornika iščemo empatijo za povzročeno bolečino in spoznanje, da je nekdo postopal narobe. Samo če je naš sogovornik uvidel svojo napako lahko upamo na to, da je ne bo ponovil.
Opravičilo je »prošnja za odpuščanje«. Užaljeni s tem, ko se mu sogovornik opraviči, pričakuje da če že ne želi z njim deliti bolečino, potem sogovornik vsaj »emaptično« prizna to bolečino.
Kot vemo narcisom primanjkuje občutek empatije, občutek odgovornosti je postavljen enakovredno z krivdo in krivda z neuspehom (vemo pa, da so narcisi perfektni in nikoli česa krivi). Narcisi se nikoli ne opravičijo zaradi tega ker jim je žal, ampak samo zaradi tega, ker želijo neko zadevo čim prej pospraviti in sogovornika utišati.
Že od samega začetka nimajo namena prevzeti nobene odgovornosti in se niti ne potrudijo da bi videli zakaj in kako zelo so prizadeli sogovornika. Ponavadi lahko slišimo od narcisov takšna opravičila:
»Žal mi je, da tako vidiš…«
»Žal mi je, da se počutiš prizadeto…«
»Žal mi je, da si tako občutljiv/a…«
Zdi se kot, da se ne opravičuje sogovorniku, ampak bolj kot da se opravičuje sebi! Sogovornik dobi občutek, da ga s svojimi občutki nadleguje. Narcis sogovorniku implicira, da so njegovi občutki pretirani ali celo iracionalni in jih z njimi nadleguje!
Prav nič ne kaže na to, da bodo svoje vedenje kakor koli spremenili npr. če bi povedali »Zelo mi je žal, da sem te prizadel«…
Še nekaj oblik ustvarjanja megle, kjer se poslužujejo takšnih ali podobnih stavkov…
»Žal mi je, ampak samo če nebi…«
Kdo je tukaj kriv? Sogovornik, saj je s tem kaj je naredil je narcisa kvazi prisilil, da je sogovornika prizadel. To je prenos odgovornosti!
Ali pa:
»Oprosti, ampak…«.
Kako bi bilo če bi namesto tega povedali »Oprosti za…«??? Opravičilo, ki istočasno opravičuje neko dejanje ni opravičilo! Utemeljitev, kritika in preusmerjanje krivde ne spadajo k opravičilu. Če to sogovornik brezpogojno sprejema se bo vedno počutil krivega!
»Mogoče sem se napačno izrazil/a…«
Tudi tukaj ne prevzema narcis nobene odgovornosti… V takem primeru se lahko sogovornika vpraša ali smo ga mogoče prizadeli (Od narcis to ni za pričakovati!)
»Če sem rekel/a kaj napačnega mi je žal…«
Zdi se kot da narcis sploh ne ve ali je naredil kaj narobe, v bistvu sploh ne želi vedeti ali je naredil kaj narobe! … in tako ostane problem zopet pri sogovorniku! Ponavadi so tudi te pragmatične (NE)opravičila zelo redka. Še preden sploh pride do tovrstnih dejanj poskuša narcis vse da preusmeri, se ne spomni, smatra pogovor kot končan, zapusti prostor oz. odloži telefon, začne jokati in igrati žrtev ali pa obmolkne…
Narcisi so v osnovi zelo defenzivni in vzamejo vse povedano zelo osebno in so zeloooooooooo občutljivi na kritiko, pri tem pa se nagibajo k temu da veliko nevtralnih izjav vzamejo kot kritiko na njih.
Na kritiko reagirajo podobno kot na kreganje… to sprostijo ponavadi s tem da reagirajo jezno, grozijo, so užaljeni, treskajo z vrati ali pa zapadejo v gromozanski jok
»Nikoli ne naredim ničesar prav!«
»Ampak saj sem mislil/a samo dobro!«
»Tako si hladen/a in brezčuten/a!« itd.
Tudi tukaj niso sposobni prevzeti nobene odgovornosti, ampak za svoje slabo počutje takoj poizkusijo naprtiti krivdo sogovorniku. Na konfrontacijo, ki jo zaznajo kot negativno zelo pogosto odreagirajo z maščevanjem oz. kasnejšim kaznovanjem,
Narcistično motene osebe nimajo čustev za druge ljudi, tako, da bodo tvoji občutki vedno manj pomembni ko si z njimi. Tvoje veliko navdušenje nad novim delovnim mestom, ki si ga pravkar dobil/a bo vedno preplavilo njeno navdušenje nad novim šamponom, ki si ga je kupil/a. Razgovor o tvojih čustvih, ki jih imaš v odnosu se bo vedno končal o narcisoidno moteni osebi... pa če se še tako zelo trudiš.
Gremo najprej k »kreganju«...
V diskusiji z narcistično osebo lahko prihaja do naslednjih oblik vedenja:
1. Vedno poizkušajo spremeniti temo pogovora
2. Z popolnoma nepovezljivimi komentarji in izjavami poizkušajo zamotiti sogovornika tako da sebe oddaljijo od teme pogovora ali pa v temo pogovora sebe postavijo čisto na rob in tako želijo prikazati, da dejansko nimajo s tem nič… lahko pa med pogovorom navržejo zelo podle opazke, poslužujejo se poniževalnega sarkazma ali celo direktno povedo kaj grdega (ponavadi takrat ko so stisnjeni ob kot).
3. Med pogovorom večkrat prosijo, če sogovornik lahko govori malo tišje ali glasneje, lahko zaigrajo tudi to, da so bili med pogovorom zamoteni, ali pa enostavno »podarijo« poglede, ki bi lahko ubijali…
4. Poizkušajo kompletno preusmeriti trenutno temo pogovora in potegne na plano neko popolnoma drugo temo, kjer so se počutili napadene oz. kjer jih je ta tema prizadela in to temo postavijo v center pozornosti. Če sogovornik želi preusmeriti pozornost na prejšnjo temo, mu največkrat povejo, da naj jih ne prekinja med tem ko narcis sogovornika lahko tudi žali…
5. Ko sogovornik ne dovoli, da bi se oddaljila od teme, ga ponavadi pustijo, da pove do konca, na kar mu narcis na koncu pove »A si sedaj srečen, ker si me tako zelo prizadel« 6. Narcisi med pogovorom doživijo različne napade, kjer lahko kričijo, jočejo in so prizadeti. Ko ni drugega izhoda lahko jočejo kot dež in se postavijo v vlogo žrtve: »nikoli ti ni nič prav!«.
7. Vsakič, ko se narcisa s čim konfrotira, odreagirajo z jezo, obrambo, lažmi, jokom, tišino, užaljenostjo, projekcijo in preusmerjanjem. Vse je krivda sogovornika, ki ga je pripeljala v to situacijo, zaradi sogovornika narcis ni mogel drugače odreagirati, sogovornik mu ni pustil nobene druge možnosti Kreganje z narcisom je zelo naporno, saj je pri tem veliko laži, veliko joka, veliko je dretja, zgodbe se spreobračajo in velikokrat se narcis naenkrat nič več ne spomni, kar je naredil. Take pogovore sogovornik vedno znova in znova zapusti z občutkom, da ni popolnoma nič dosegel. Sogovornik občuti jezo, sram, krivdo, je izčrpan in zmeden.
Opravičilo
Narcisi se nikoli ne opravičijo in ne prevzamejo nobene krivde za svoja dejanja. Če se že opravičijo je to bolj v smeri izgovorov ali pa prikažejo stvari takšne, kot da je krivda na sogovornikovi strani.
Normalno je da želimo od nekoga slišati opravičilo, saj nam to da potrditev, da je nekdo, ki je storil napako to tudi uvidel in da je tako ne bo več ponavljal. V opravičilu ponavadi od sogovornika iščemo empatijo za povzročeno bolečino in spoznanje, da je nekdo postopal narobe. Samo če je naš sogovornik uvidel svojo napako lahko upamo na to, da je ne bo ponovil.
Opravičilo je »prošnja za odpuščanje«. Užaljeni s tem, ko se mu sogovornik opraviči, pričakuje da če že ne želi z njim deliti bolečino, potem sogovornik vsaj »emaptično« prizna to bolečino.
Kot vemo narcisom primanjkuje občutek empatije, občutek odgovornosti je postavljen enakovredno z krivdo in krivda z neuspehom (vemo pa, da so narcisi perfektni in nikoli česa krivi). Narcisi se nikoli ne opravičijo zaradi tega ker jim je žal, ampak samo zaradi tega, ker želijo neko zadevo čim prej pospraviti in sogovornika utišati.
Že od samega začetka nimajo namena prevzeti nobene odgovornosti in se niti ne potrudijo da bi videli zakaj in kako zelo so prizadeli sogovornika. Ponavadi lahko slišimo od narcisov takšna opravičila:
»Žal mi je, da tako vidiš…«
»Žal mi je, da se počutiš prizadeto…«
»Žal mi je, da si tako občutljiv/a…«
Zdi se kot, da se ne opravičuje sogovorniku, ampak bolj kot da se opravičuje sebi! Sogovornik dobi občutek, da ga s svojimi občutki nadleguje. Narcis sogovorniku implicira, da so njegovi občutki pretirani ali celo iracionalni in jih z njimi nadleguje!
Prav nič ne kaže na to, da bodo svoje vedenje kakor koli spremenili npr. če bi povedali »Zelo mi je žal, da sem te prizadel«…
Še nekaj oblik ustvarjanja megle, kjer se poslužujejo takšnih ali podobnih stavkov…
»Žal mi je, ampak samo če nebi…«
Kdo je tukaj kriv? Sogovornik, saj je s tem kaj je naredil je narcisa kvazi prisilil, da je sogovornika prizadel. To je prenos odgovornosti!
Ali pa:
»Oprosti, ampak…«.
Kako bi bilo če bi namesto tega povedali »Oprosti za…«??? Opravičilo, ki istočasno opravičuje neko dejanje ni opravičilo! Utemeljitev, kritika in preusmerjanje krivde ne spadajo k opravičilu. Če to sogovornik brezpogojno sprejema se bo vedno počutil krivega!
»Mogoče sem se napačno izrazil/a…«
Tudi tukaj ne prevzema narcis nobene odgovornosti… V takem primeru se lahko sogovornika vpraša ali smo ga mogoče prizadeli (Od narcis to ni za pričakovati!)
»Če sem rekel/a kaj napačnega mi je žal…«
Zdi se kot da narcis sploh ne ve ali je naredil kaj narobe, v bistvu sploh ne želi vedeti ali je naredil kaj narobe! … in tako ostane problem zopet pri sogovorniku! Ponavadi so tudi te pragmatične (NE)opravičila zelo redka. Še preden sploh pride do tovrstnih dejanj poskuša narcis vse da preusmeri, se ne spomni, smatra pogovor kot končan, zapusti prostor oz. odloži telefon, začne jokati in igrati žrtev ali pa obmolkne…
Narcisi so v osnovi zelo defenzivni in vzamejo vse povedano zelo osebno in so zeloooooooooo občutljivi na kritiko, pri tem pa se nagibajo k temu da veliko nevtralnih izjav vzamejo kot kritiko na njih.
Na kritiko reagirajo podobno kot na kreganje… to sprostijo ponavadi s tem da reagirajo jezno, grozijo, so užaljeni, treskajo z vrati ali pa zapadejo v gromozanski jok
»Nikoli ne naredim ničesar prav!«
»Ampak saj sem mislil/a samo dobro!«
»Tako si hladen/a in brezčuten/a!« itd.
Tudi tukaj niso sposobni prevzeti nobene odgovornosti, ampak za svoje slabo počutje takoj poizkusijo naprtiti krivdo sogovorniku. Na konfrontacijo, ki jo zaznajo kot negativno zelo pogosto odreagirajo z maščevanjem oz. kasnejšim kaznovanjem,
Narcistično motene osebe nimajo čustev za druge ljudi, tako, da bodo tvoji občutki vedno manj pomembni ko si z njimi. Tvoje veliko navdušenje nad novim delovnim mestom, ki si ga pravkar dobil/a bo vedno preplavilo njeno navdušenje nad novim šamponom, ki si ga je kupil/a. Razgovor o tvojih čustvih, ki jih imaš v odnosu se bo vedno končal o narcisoidno moteni osebi... pa če se še tako zelo trudiš.